Na prvem koraku nas pričaka popolna imunizacija javnosti proti kriznim scenarijem. Čeprav državljani Srbije poročajo o daleč najnižjem indeksu normalnosti v regiji (-32 v primerjavi z -17 v Bosni in Hercegovini, -11 na Hrvaškem in -26 v Sloveniji), struktura njihovih strahov razkriva nepričakovan preobrat. Medtem ko v Sloveniji in na Hrvaškem morebitna gospodarska kriza straši več kot dve tretjini prebivalstva, se v Srbiji le 46 odstotkov državljanov boji gospodarskih potresov. Življenje v permanentni nestabilnosti je ustvarilo imunost zaradi katere srbski potrošnik krize ne dojema več kot izrednega stanja, temveč kot standardno okolje, v katerem deluje brez panike
Ista izoliranost se odraža tudi v odnosu do geopolitike. Medtem ko kupce v regiji bremeni vojna v Ukrajini, konflikti na Bližnjem vzhodu in podnebne spremembe, so v Srbiji globalne teme potisnjene na stranski tir. Domači potrošnik je mikrofokusiran in se odziva reaktivno, izključno na povezavo med lokalno politiko in računom na blagajni. Indeks zaupanja v odločitve vlade je v globokem minusu (-45 do -50), a za tem se skriva dejstvo, da državljani ne pričakujejo več, da bo država ali katera koli institucija nadzorovala cene.
Življenje v stalni nestabilnosti je ustvarilo imunost, zaradi katere srbski potrošnik krize ne dojema več kot izrednega stanja, temveč kot standardno okolje, v katerem deluje brez panike.
Življenje v permanentni nestabilnosti je ustvarilo imunost, zaradi katere srbski potrošnik krize ne dojema več kot izrednega stanja, temveč kot standardno okolje, v katerem deluje brez panike.
Ko so se potrošniki v Srbiji zavedli, da so prepuščeni sami sebi, so prevzeli nadzor in se spremenili v profesionalne lovce na ugodne ponudbe. Kar 68 odstotkov kupcev natančno ve, v kateri trgovini je katera kategorija v akciji, kar je rodilo množični hibridni model potrošnje. Za razliko od Slovencev, ki uporabljajo hladnokrvno in linearno varčevanje z odpovedjo vseh nebistvenih stroškov, kupec v Srbiji varčuje po selektivnem načelu, ki ga vodi zloba. Ne okleva kupiti najcenejše komercialne znamke moke ali kemikalij, da bi prihranil proračun za drago, premium znamko kave ali sladkarij, ki se jim absolutno noče odpovedati.
Dodatna plast te taktike je skok v vplivu novih tehnologij, kjer merljiv delež potrošnikov potrjuje, da so generativna orodja umetne inteligence (ChatGPT, Gemini) igrala pomembno vlogo pri njihovih nakupnih odločitvah, celo več kot 30 % pri nakupu in skoraj 20 % pri odločitvi, da nakupa ne opravijo.
Sporočilo za blagovne znamke je neizprosno in zlata sredina ni izginila zato, ker imajo ljudje manjše proračune, ampak zato, ker je potrošnik postal taktični genij. Blagovne znamke srednjega cenovnega razreda ne uspejo, ker kupcu ne ponujajo niti ekstremnih prihrankov pri osnovni košarici niti statusnega užitka, ki se mu ne bo odpovedal pod nobenim pogojem.
